Zastaranje pri poslovnih skrivnostih: Kdaj začne teči zastaralni rok?

Zastaralni roki so ključna pravna pravila, ki zahtevajo, da se tožba vloži v določenem obdobju po nastanku pravnega zahtevka. V pravnem sistemu imajo pomembno vlogo, saj zagotavljajo pravno varnost in stabilnost ter preprečujejo obravnavo zastarelih primerov, kjer bi lahko pomanjkanje dokazov (npr. izguba dokumentacije, smrt ali izginotje prič, bledenje spomina) otežilo iskanje resnice.

V kontekstu poslovnih skrivnosti je vprašanje zastaranja še posebej zapleteno. Poglobljena analiza temelji na dveh prelomnih sodbah, ki sta oblikovali osnovo za ugovor zastaranja v primerih protipravnega prisvajanja poslovnih skrivnosti: Underwater Storage, Inc. proti U.S. Rubber Co. (1966) in Monolith Portland Midwest Co. proti Kaiser Aluminum & Chemical Corp. (1969).

Underwater Storage, Inc. proti U.S. Rubber Co. (1966)

V tej zadevi je dr. Quase razvil podvodni sistem za shranjevanje strateških materialov in 27. marca 1964 vložil tožbo proti obtožencu zaradi protipravnega prisvajanja določenih sistemov, metod in tehničnega znanja.

Na zaslišanju je dr. Quase priznal, da je že decembra 1960 videl publikacijo ameriške mornarice “Development of a 50,000 Gallon Submersible Fuel Cache” in jo pridobil v začetku leta 1961. Ta dokument ga je prepričal, da je obtoženec protipravno prisvojil in uporabil njegove poslovne skrivnosti.

Obtoženec je vložil predlog za zavrnitev tožbe, saj naj bi bila tožba zastarana glede na triletni zastaralni rok za odškodninske tožbe. Sodišče je zavrnilo argument tožnika, da gre za nadaljevano protipravno dejanje, in tožbo zavrglo.

V pritožbenem postopku je ameriško pritožbeno sodišče ugotovilo, da je vprašanje izjemno zapleteno, vendar je odločilo, da protipravno prisvajanje in nadaljnja uporaba poslovne skrivnosti predstavlja nadaljevano protipravno dejanje. Po tej sodbi lahko oškodovanec zahteva odškodnino za uporabo poslovne skrivnosti v obdobju treh let pred vložitvijo tožbe, če je v tem obdobju prišlo do protipravne uporabe.

Monolith Portland Midwest Co. proti Kaiser Aluminum & Chemical Corp. (1969)

Podjetje Monolith je tožilo Kaiser zaradi protipravnega prisvajanja poslovnih skrivnosti in kršitve patentnih pravic. Po dolgotrajni preiskavi je sodišče prve stopnje odločilo v prid Kaiserja, pri čemer je Monolithovo tožbo zavrnilo zaradi zastaranja.

Monolith je trdil, da je šele leto po prvotnem razkritju ugotovil, da je prišlo do protipravne uporabe poslovnih skrivnosti. Vendar je 9. pritožbeno sodišče zavrnilo argument o odloženem nastanku zahtevka in ugotovilo, da:

• Začetek teka zastaralnega roka ni odložen do trenutka, ko tožnik odkrije kršitev.
• Zastaralni rok se ne prekine zaradi trditve o nadaljevanem protipravnem dejanju.
• Pravica do pravnega varstva temelji na razmerju med strankama v času razkritja poslovne skrivnosti – škoda se lahko sčasoma povečuje, vendar se pravni zahtevek ne ponavlja znova in znova.

Enotni zakon o poslovnih skrivnostih (UTSA) in Zakon o zaščiti poslovnih skrivnosti (DTSA)

Zakonodaja se je sčasoma prilagodila tem sodnim precedensom. Enotni zakon o poslovnih skrivnostih (UTSA, 1979) določa, da mora biti tožba vložena v treh letih od dneva, ko je bila protipravna uporaba odkrita ali bi morala biti odkrita z razumno skrbnostjo. V skladu z UTSA nadaljevana uporaba poslovne skrivnosti predstavlja enotno kršitev, kar pomeni, da zastaralni rok ne teče z vsako novo uporabo.

Po drugi strani pa Zakon o zaščiti poslovnih skrivnosti (DTSA) prav tako določa triletni zastaralni rok, vendar omogoča podaljšanje roka na podlagi doktrine nadaljevanega protipravnega dejanja. To pomeni, da lahko vsaka nova uporaba poslovne skrivnosti predstavlja novo protipravno dejanje in s tem začne nov zastaralni rok.

Kaj to pomeni za podjetja?

Za podjetja, ki želijo zaščititi svoje poslovne skrivnosti, je ključnega pomena, da budno spremljajo morebitne kršitve in pravočasno ukrepajo. Pomembno je razumeti:

• UTSA pristop: enotna kršitev – zastaralni rok začne teči ob prvem odkritju.
• DTSA pristop: vsaka nova uporaba lahko pomeni novo kršitev in začetek novega zastaralnega roka.
• Podjetja morajo hitro ukrepati in zaščititi svoje pravice, saj zamuda lahko pomeni izgubo možnosti za pravno zaščito.

V dinamičnem poslovnem okolju je ključnega pomena, da podjetja aktivno spremljajo svoje inovacije in poslovne skrivnosti ter se posvetujejo s pravnimi strokovnjaki, če sumijo na kršitev.

Zaključek

Vprašanje zastaranja pri poslovnih skrivnostih ostaja pravno kompleksno, odvisno od jurisdikcije in veljavne zakonodaje. Podjetja morajo biti pozorna na razliko med enkratno kršitvijo in nadaljevanim protipravnim dejanjem, saj lahko napačna interpretacija vpliva na možnost pravnega varstva.

Ker pravne norme niso vedno enoznačne, je pravočasno ukrepanje ključnega pomena za zaščito poslovnih skrivnosti in dolgoročno konkurenčnost podjetja.