Kopiranje glasbe – Tveganja uporabe glasbe na družbenih omrežjih

V današnjem svetu, ki ga poganjajo družbena omrežja, je glasba postala pomemben del digitalnih vsebin, pri čemer priljubljene pesmi pogosto služijo kot ozadje za privlačne videoposnetke. Vendar pa je z rastjo uporabe glasbe na platformah, kot so TikTok, Instagram in Facebook, poraslo tudi število zahtevkov zaradi kršitev avtorskih pravic.

Ta članek raziskuje nedavne tožbe, ki osvetljujejo tveganja uporabe neavtorizirane glasbe v vsebinah na družbenih omrežjih, in ponuja ključne nasvete za izogibanje dragim sporom zaradi kršitev.

Nedavne tožbe

Nedavni pravni spori v glasbeni industriji poudarjajo posledice nepooblaščene uporabe glasbe na družbenih omrežjih. Maja 2024 je podjetje Sony Music Entertainment tožilo Marriott International zaradi domnevne namerne kršitve avtorskih pravic .

Tožba sledi poznanemu vzorcu, ko gre za glasbo, uporabljeno v promocijskih vsebinah na spletu: Sony trdi, da na Marriottovih straneh družbenih omrežij obstajajo stotine videoposnetkov. Poleg tega želi Sony Marriottu pripisati odgovornost ne le za lastne objave, temveč tudi za objave vplivnežev in franšiznih hotelov Marriott.

Sony v tožbi zahteva več kot 139 milijonov dolarjev odškodnine in sodno prepoved nadaljnje uporabe svoje glasbe. Čeprav izid primera še ni znan, so se podobni spori pogosto končali z zunajsodnimi poravnavami.

Sonyjeva tožba ni osamljen primer in odraža vse večji trend, ko glasbene založbe iščejo pravna sredstva za nepooblaščeno uporabo glasbe na družbenih omrežjih. Primeri, kot so Sony Music Ent. v. Gymshark Ltd. (2021), Associated Prod. Music LLC v. Major League Soccer (2023) in Sony Music Ent. v. OFRA Cosmetics (2023), vključujejo več sto domnevnih kršitev v spletnih oglasih in promocijskih vsebinah.

Osnovne informacije o avtorskih pravicah glasbe

V glasbenih delih obstajata dve ločeni avtorski pravici: pravica do glasbene kompozicije in pravica do zvočnega posnetka. Lastništvo pravice do kompozicije je pogosto razdeljeno med različne glasbenike in založnike, medtem ko je pravica do zvočnega posnetka običajno v lasti glasbenih založb.

Za uporabo glasbe v spletnih promocijskih vsebinah je treba pridobiti ustrezne licence za obe pravici. V večini primerov morajo ustvarjalci vsebin, ki glasbo uporabljajo v komercialne namene, pridobiti tako imenovano “sinkronizacijsko licenco”, ki omogoča združevanje glasbe z vizualnimi vsebinami.

Kazni za kršitve avtorskih pravic

Kazni za kršitve avtorskih pravic so lahko zelo stroge. Zakonske odškodnine segajo od 750 do 150.000 dolarjev na kršeno delo, pri čemer so višji zneski dodeljeni za namerne kršitve. Poleg tega lahko tožniki zahtevajo dejanske odškodnine in dobičke kršitelja, sodno prepoved nadaljnjih kršitev ter v nekaterih primerih povračilo pravnih stroškov.

Primer UMG Recordings, Inc. v. Vital Pharmaceuticals, Inc. (2022) ilustrira tveganja. Universal Music Group je tožila podjetje Bang Energy zaradi domnevnih kršitev v več kot 100 videoposnetkih na TikToku, ki so jih objavili Bang in njihovi vplivneži. Čeprav je Bang trdil, da jim TikTok zagotavlja licence za uporabo pesmi, je Universal opozoril, da te licence pogosto ne vključujejo komercialne uporabe, ki zahteva ločene sinkronizacijske licence.

Ključni argumenti in obrambe

Pri obravnavi možnih kršitev avtorskih pravic glasbenih del se pogosto pojavljajo naslednji argumenti:

1. Uporaba je licencirana – Kršitelj mora dokazati obstoj veljavne licence in spoštovanje njenih pogojev, vključno z geografskim obsegom in časovno omejitvijo.
2. Poštena uporaba – Sodišča ocenjujejo pošteno uporabo (fair use) na podlagi štirih dejavnikov, pri čemer je rezultat nepredvidljiv. Transformativna uporaba ima večjo možnost za uspešno obrambo.
3. De minimis uporaba – Kadar je uporabljen le majhen, komaj prepoznaven del glasbe, se lahko uporaba šteje za nepomembno.
4. Zastaranje – Rok zastaranja za tožbe zaradi kršitve avtorskih pravic je tri leta. Sodišča uporabljajo različne pristope za določitev, kdaj začne teči ta rok.

Najboljše prakse za izogibanje kršitvam

1. Preverite, ali je glasba ustrezno licencirana, in ne domnevajte, da licenca platforme zajema komercialne namene.
2. Uporabite programsko opremo ali storitve, ki spremljajo in označujejo morebitne kršitve na družbenih omrežjih.
3. Vplivnežem zagotovite licencirano glasbo in poskrbite, da vedo, da je dovoljeno uporabljati le to.
4. Previdno preglejte licenčne pogodbe in se držite njihovih pogojev.
5. Pridobite licence za glasbo, uporabljeno v ozadju promocijskih videoposnetkov.
6. Redno preverjajte vsebine in spremljajte datume izteka licenc, da preprečite kršitve.

Družbena omrežja so revolucionirala deljenje glasbe, a so hkrati odprla vrata zapletenim vprašanjem avtorskih pravic. Brez ustreznih licenc lahko že ena sama objava povzroči pravno odgovornost. Z ustreznimi licencami in sistemi za spremljanje vsebin lahko podjetja bolje zaščitijo sebe pred odgovornostjo in zagotovijo skladnost z zakonodajo o avtorskih pravicah glasbe.