Telegram kot platforma za “podzemne trge” kriminalnih združb v Jugovzhodni Aziji, opozarja OZN

Močne kriminalne mreže v Jugovzhodni Aziji obsežno uporabljajo aplikacijo za sporočanje Telegram, kar je omogočilo temeljne spremembe v načinu, kako organizirani kriminal izvaja svoje obsežne nezakonite aktivnosti, je navedlo poročilo Organizacije združenih narodov (OZN).

To poročilo predstavlja najnovejše obtožbe proti sporni šifrirani aplikaciji Telegram, potem ko je Francija na podlagi novega zakona, ki nima mednarodne primerjave, obtožila njenega ustanovitelja Pavla Durova zaradi omogočanja kriminalnih dejavnosti na platformi.

Po navedbah poročila, ki ga je pripravila Pisarna OZN za droge in kriminal (UNODC), se na aplikaciji na široki ravni trguje z ukradenimi podatki, vključno s podatki o kreditnih karticah, gesli in zgodovino brskanja po spletu, na kanalih z malo ali brez moderacije. Prav tako se na platformi pogosto prodajajo orodja za kibernetski kriminal, kot je programska oprema za ustvarjanje prevarljivih deepfake posnetkov in zlonamerna programska oprema za krajo podatkov. Poleg tega neregistrirane borze kriptovalut na Telegramu ponujajo storitve pranja denarja.

“Premikamo 3 milijone USDT, ukradenih iz tujine, na dan,” je bilo navedeno v enem izmed oglasov v kitajščini, ki ga citira poročilo.

Poročilo navaja, da obstajajo “močni dokazi o selitvi podzemnih podatkovnih trgov na Telegram in o prodajalcih, ki ciljajo na čezmejne organizirane kriminalne skupine s sedežem v Jugovzhodni Aziji.”

Jugovzhodna Azija: Središče kriminalne industrije z milijardnimi dobički

Jugovzhodna Azija je postala središče večmilijardne industrije, ki žrtve po vsem svetu cilja s prevarami. Mnoge od teh kriminalnih združb sestavljajo kitajski sindikati, ki delujejo iz utrjenih kompleksov, kjer uporabljajo prisilne delavce. Po ocenah UNODC ta industrija letno ustvari od 27,4 do 36,5 milijarde dolarjev.

Rusko rojeni Pavel Durov je bil avgusta aretiran v Parizu in obtožen omogočanja kriminalnih dejavnosti na platformi, vključno s širjenjem spolnih posnetkov otrok. Ta poteza je spodbudila razprave o odgovornosti ponudnikov aplikacij ter o meji med svobodo govora in uveljavljanjem zakonov.

Telegram, ki ima skoraj milijardo uporabnikov, se na prošnje za komentar ni odzval. Po svoji aretaciji je Durov, ki je trenutno na prostosti z varščino, izjavil, da bo aplikacija posredovala IP-naslove in telefonske številke uporabnikov oblastem ob pravnih zahtevkih ter da bo odstranila nekatere funkcije, ki so bile zlorabljene za nezakonite dejavnosti.

Povečana nevarnost za uporabnike

Namestnik predstavnika UNODC za Jugovzhodno Azijo in Pacifik, Benedikt Hofmann, je opozoril, da aplikacija predstavlja preprosto okolje za kriminalce. “Za potrošnike to pomeni, da so njihovi podatki bolj ogroženi in da lahko postanejo del prevar ali drugih kriminalnih dejavnosti,” je dejal za Reuters.

Poročilo poudarja, da so kriminalne združbe zaradi obsežnih dobičkov uvedle nove poslovne modele in tehnologije, kot so zlonamerna programska oprema, generativna umetna inteligenca in deepfake posnetki.

UNODC je identificiral več kot deset ponudnikov storitev deepfake programske opreme, ki specifično ciljajo kriminalne skupine, povezane s kibernetskimi prevarami v Jugovzhodni Aziji.

Raziskave tudi drugod v Aziji

Drugod v Aziji so južnokorejske oblasti, kjer je deepfake pornografija najbolj razširjena, začele preiskavo o tem, ali Telegram omogoča spletne spolne zlorabe. Reuters je prejšnji mesec poročal tudi o hekerju, ki je prek Telegramovih chatbotov razkril podatke največje indijske zavarovalnice Star Health. Uporabniki so lahko prenesli dokumente, ki so vsebovali imena, telefonske številke, naslove, davčne podatke, kopije osebnih dokumentov, rezultate testov in zdravstvene diagnoze.

Potreba po strožji regulaciji

UNODC opozarja, da bodo za omejevanje kriminalnih dejavnosti na platformah, kot je Telegram, potrebne mednarodne zakonodajne spremembe in sodelovanje med državami.