Microsoft bo verjetno podpisal EU kodeks za AI, Meta pa se distancira od novih smernic

Evropska unija si prizadeva, da bi umetna inteligenca (UI) delovala v okviru jasnih in pravičnih pravil – in v igri so velike ribe. Microsoft daje vedeti, da bo verjetno pristopil k novemu kodeksu prakse EU za UI, medtem ko Meta (Facebookova družba) kritizira te smernice in se jih ne namerava držati. Tu so ključne točke, kaj to pomeni in zakaj je pomembno.

Kaj je EU kodeks prakse za umetno inteligenco

• Gre za prostovoljni kodeks, ki ga je pripravilo 13 neodvisnih strokovnjakov. Namen je pomagati podjetjem, da se držijo novih pravil v EU glede UI.
• Podjetja, ki pristopijo, se bodo morali obvezati, da bodo javno objavljali povzetke podatkovnih virov, uporabljenih za treniranje njihovih “splošnih” oziroma generičnih AI modelov, ter da bodo imeli politiko skladnosti z zakonodajo EU o avtorskih pravicah.
• Kodeks je del širšega pravnega okvira – AI Act, ki je začel veljati junija 2024.

Stališča Microsofta in Mete

• Microsoft: Predsednik Microsofta, Brad Smith, je Reutersu povedal, da obstaja velika verjetnost, da bo podjetje pristopilo k kodeksu. Microsoft še analizira dokumente, a poudarja, da pozdravlja udejstvovanje “AI urada” EU in angažma industrije.
• Meta: Nasprotno – Meta je uradno sporočila, da ne bo podpisala kodeksa. Njihov razlog: kodeks prinaša pravne negotovosti za razvijalce modelov splošne uporabe in vsebuje ukrepe, ki presegajo obseg AI Act – po njihovem mnenju bi lahko omejevali razvoj naprednih UI modelov v Evropi.
• Meta ni osama; po članku se pridružuje skupini 45 evropskih podjetij, ki imajo podobne pomisleke glede “presežka” regulacije, ki bi lahko “zadušil” inovacije.

Zakaj je to pomembno

• Jasnost in zaupanje: Kodeks namreč želi podjetjem dati več pravne gotovosti – kam spadajo, kaj smejo, kaj ne – v svetu, kjer so skrbi glede zasebnosti, pristranskosti (bias), avtorskih pravic ipd. vse večje.
• Avtorske pravice & transparentnost: Eden pomembnih členov je objava informacij o tem, iz katerih virov so podatki, ki se uporabljajo za treniranje modelov. To pomeni, da bo moral uporabnik, regulator ali konkurent lažje razumeti, kako in od kod prihaja “znanje”, ki ga UI uporablja – in potencialno tudi izpodbijati nepravilnosti.
• Inovacijski tlak: Kodeks je prostovoljen, a če bodo velike korporacije (kot Microsoft) pristopile, to potezo vidi kot nekakšno “standard” ali moralni pritisk. Če bodo strožje smernice, lahko majhna podjetja ali startupi čutili, da morajo tudi oni slediti, kar lahko pomeni več stroškov in organizacijskih zahtev.
• Geopolitični pomen: EU želi s tovrstno regulacijo postaviti “zlati standard” za UI – in s tem vplivati tudi globalno. Če namreč Microsoft, ki posluje povsod, sprejme EU kriterije, bo to imelo odmev tudi zunaj Evrope.

Možni izzivi in nadaljnje neznanke

• Kako bodo podjetja izvajala transparentnost glede virov podatkov – praksa je lahko zahtevena, sploh če so viri kompleksni, heterogeni ali zaščiteni.
• Kakšne sankcije (če sploh) bodo, če podjetja ne bodo spoštovala kodeksa – ker gre za prostovoljni instrument, vgrajene kazni niso del samega kodeksa.
• Kako bodo regulacije vplivale na konkurenčnost – še posebej za podjetja, ki ne želijo ali ne morejo zagotoviti popolne skladnosti takoj.
• Odziv drugih velikih igralcev – Google/Alphabet, OpenAI, druga podjetja – koliko jih bo dejansko pristopilo in koliko jih bo sledilo “Meta stanju duha”.