umetna inteligenca Chat GPT
Tina Baznik
Tina Baznik
27. June 2023

Ali je res lahko kdorkoli umetnik? Zaščita umetniškega sloga in Chat GPT

Hitri razvoj generativne umetne inteligence razburja splošno javnost, umetnike in postavlja številna nova in kompleksna vprašanja za oblikovalce politik, sodišča in pravne ureditve na področju intelektualne lastnine. Ali bodo v prihodnosti lahko umetniki zavarovali svoj značilen in distinktiven stil?

Generativna umetna inteligenca je  najbolj vidno pretresla glasbeno industrijo. Aprila je pesem ustvarjena v slogu Draeka in glasbenika The Weekend, ki je klonirala glasova glasbenikov,  sprožila val imitacij, ki so na platformi TikTok zbrale na miljonov ogledov. Tudi nekateri oboževalci Franka Oceana so bili nedavno zavedeni v nakup skladb, za katere se je izkazalo, da jih je ustvarila umetna inteligenca.

ChatGPT je postala najhitreje rastoča aplikacija na svetu, saj je v dveh mesecih po začetku delovanja zabeležila približno 100 milijonov uporabnikov.[1] V svoji trenutni obliki tehnologija ustvarja izvirno vsebino tako, da črpa iz vsega sveta besed, napisanih na spletu. Če torej od ChatGPT zahtevate, da napiše pesem “v slogu” Taylor Swift, potrebuje le nekaj sekund, da ustvari pesem, ki posnema  besedilo pesmi, izbiro besed in slog zvezdnice.

Za avtorsko zaščito dela je ključnega pomena, da je delo izvirno. Delo mora biti ustvarjeno neodvisno, ne sme biti kopirano od drugih in mora izražati minimalno stopnjo ustvarjalnosti. Umetniki na podlagi obstoječe zakonodaje  ne morejo avtorsko zaščititi svojih slogov, ne glede na to, kako edinstveni so.

Vendar ostaja nejasno, kaj storiti z deli, ki jih ustvarijo stroji kot odziv na posameznikov ustvarjalni prispevek, zlasti kadar ta dela temeljijo na intelektualni lastnini tretjih oseb.

Umetniški stil je težko določiti, vendar je mogoče na podlagi daljšega procesa ustvarjanja umetnika opaziti določene značilnosti, ki ga nekoliko razlikujejo od drugih umetnik. Na primer pri slikarjih gre lahko za določene kombinacije tehnik(e), barv, vključevanje npr. kolaža, besedila. Pri glasbi umetniški stil zajema glas, glasbena kompozicija, izbira inštrumentov in ostala glasbena in ne glasbena nagnjenja. 

Sodišča umetniški stil v večji meri presojajo v kontekstu inovativne ideje in ne kot poseben umetniški izraz.

Ključno vprašanje pri odločanju ali generativna umetna inteligenca krši avtorske pravice je vezano na to kako dobro oponaša elemente avtorjevega dela in kako podobno delo na koncu proizvede. V primeru, da gre za veliko podobnost to predstavlja velik problem za umetnike. To se izkaže še toliko bolj problematično za umetnike, ki niso slavni, dobro prepoznani in nimajo dovolj finančnih sredstev za dokazovanje o svoji orginalnosti in avtentičnosti. Znani umetnik, bodo morda lahko preživeli posnemovalce sloga brez posebne pravne zaščite, saj si njihovi oboževalci želijo imeti v lasti dela, ki so jih avtentično ustvarili. Tisti, ki nimajo razvitih baz oboževalcev, morda ne bodo imeli te sreče.

V prihodnosti je mogoče odgovor na pereča vprašanja in reševanje problematike najti v sistemu licenciranja del umetnikov, ki se uporabljajo s strani umetne inteligence. Čeprav je ideja še v zraku, bi lahko takšen sistem postavil tako pravno kot etično zahtevo na podjetja umetne inteligence.

Rešitev pa je morda mogoče iskati tudi zunaj avtorskega prava.

Viralna pesem “Heart on my Sleeve”, v kateri so bili uporabljeni vokali, ki jih je generirala umetna inteligenca in so posnemali Draka in The Weeknda, je okrepila strahove glede uporabe umetne inteligence za posnemanje umetnikov, zaradi česar so odvetniki kot rešitev navedli zahtevke za pravico do publicitete.

Umetniki bi lahko trdili, da dela, ki jih generira AI v njihovem slogu, kršijo njihovo pravico do publicitete, ki posameznike ščiti pred izkoriščanjem njihovega imena, podobe in podobnosti brez dovoljenja. Vendar, se postavlja tudi vprašanje kako lahko dovolj hitro in uspešno avtorji zaznajo tovrstne kršitve in ponaredke avtorskih del, ki jih lahko posname katerikoli uporabnik generirane umetne inteligence.

Nastanek generirane umetne inteligence zahteva hitre in odločne spremembe na področju prava intelektualne lastnine. S svetlobno hitrostjo spreminja različne kreativne industrije, krši avtorske pravice tretjih oseb, ruši krhko ravnotežje med spodbujanjem inovativnosti in dostopom do teh del.  

[1] How Many Users Does Chatgpt Have 2023: ChatGPT Statistics (businessdit.com)